Grafi

Graf posnetka piskanja in njegovega frekvenčnega spektra

Graf posnetka šumenja dušika in njegovega frekvenčnega spektra

Graf posnetka piskanja je sestavljen iz množice točk, imenovanih vzorcev. Med snemanjem smo vsako sekundo 44100-krat prebrali vrednost napetosti z mikrofona. Tako je na grafu, ki prikazuje časovno obdobje desetinke sekunde, 4410 točk.

Diskretno Fourierovo transformacijo smo izračunali na izseku posnetka, dolgem eno sekundo. Njen graf prikazuje frekvenčni spekter zvoka, ki ga oddaja piščal. Lepo se vidi, da je največji delež energije pri frekvenci malo nad 200  Hz, kar je frekvenca, s katero slišimo piskati piščal. Manjši vrh je še pri frekvenci okoli 50  Hz in še en zelo majhen pri približno 620 Hz (tretja harmonska frekvenca?). Vrh pri 50 Hz bi lahko pripisali brumu električne opreme v sobi, kjer smo snemali (računalnik, printer, monitor), saj omrežna napetost niha s frekvenco 50 Hz.

Graf posnetka šumenja tekočega dušika nas lahko malo preseneti. Pričakovali bi namreč čisto neperiodično funkcijo časa, saj gre za šum. Na grafu pa očitno vidimo nihanje s periodo okoli 0,02 s (približno pet period v 0,1 s). Perioda ustreza frekvenci 50 Hz.

Frekvenčni spekter šuma bi moral biti približno konstanten pri vseh frekvencah. Opazimo pa, da ima visok vrh pri frekvenci 50 Hz. Očitno je domneva o brumu električnih naprav pravilna.

Graf spreminjanja frekvence piskanja s časom

Frekvenca piskanja se s časom spreminja. Sprva počasi raste, tik preden piščal neha piskati, pa frekvenca piskanja hitro naraste. Graf odvisnosti frekvence piskanja od časa smo dobili tako, da smo posnetek piskanja piscal1-t.wav (577 k) razrezali na eno sekundo dolge kose in za vsakega določili glavno frekvenco piskanja. To je frekvenca, pri kateri ima frekvenčni spekter najvišji vrh. Tako smo dobili točke na grafu, povezali pa smo jih le zaradi preglednosti.
Graf spreminjanja amplitude piskanja s časom Amplituda zvoka se s časom spreminja. Pri vseh posnetkih smo dobili graf, podoben grafu na levi. Na začetku je amplituda le za kratek čas precej velika, nato pa se spreminjanje umiri. Preden piščal utihne, amplituda malo naraste in nato pade proti nič. Zadnji vrh amplitude sovpada s hitrejšim naraščanjem frekvence piskanja (primerjaj z zgornjim grafom). Puščici označujeta tri majhne skoke amplitude, ki so nastali zaradi tleskanja sprožilca fotoaparata.
Na začetek Domov

Zadnji popravek: 31. jan. 2001, © Andrej